Novice

Starši, ki so matične celice iz popkovnične krvi svojih otrok zaupali v dolgoročno hranjenje propadli Biobanki ali pa kateri od drugih zasebnih bank popkovnične krvi, se morajo zavedati, da so bili k temu nagovorjeni z zavajajočimi obljubami o izjemnosti in nenadomestljivosti teh celic. Napredek v medicini je šel v drugo smer in danes je uporaba matičnih celic iz popkovnične krvi v zatonu. “Njihove obljube so zelo daleč od resnice,” nam je povedal otroški hematolog dr. Janez Jazbec. “Njihovo oglaševanje me spominja na oglaševanje prehranskih dopolnil.”

“Vaš otrok je ob rojstvu obdarovan z enkratno zavarovalno polico – potentnimi matičnimi celicami v popkovnični krvi in tkivu,” zatrjuje spletna stran družbe Biobanka, ki je danes še vedno aktivna, kljub temu da je podjetje brez opozorila prenehalo poslovati in starše, ki so jim za približno 2 tisoč evrov za 20 let zaupali hranjenje popkovnične krvi, pustilo na cedilu. “Shranjene matične celice lahko vaš otrok izkoristi kadarkoli v življenju za morebitno zdravljenje že skoraj 100 različnih bolezni. /…/ Shranitev matičnih celic ob rojstvu zagotavlja najkvalitetnejši vir v primeru zdravljenja,” še obljublja.

“Če berete oglasna sporočila, ki jih te banke objavljajo na internetu, lahko ugotovite, da so na meji prevarantstva, saj so obljube zelo daleč od resnice. Njihovo oglaševanje me spominja na oglaševanje prehranskih dopolnil,” je neposreden dr. Janez Jazbec, predstojnik Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo na ljubljanski pediatrični kliniki.

“Hvalijo se, da je mogoče z matičnimi celicami iz popkovnične krvi zdraviti na desetine različnih bolezni, ne povedo pa, da v teh primerih ne gre za zdravljenje z lastnimi celicami, temveč s celicami drugih darovalcev, bodisi sorodnikov bodisi iz javnih bank.”

Za večino bolezni, ki bi jih potencialno lahko zdravili z matičnimi celicami iz popkovnične krvi, velja, opozarja dr. Jazbec, da presaditev lastnih celic (avtologna presaditev) ne pride v poštev, ker so genetske motnje, ki so bolezen povzročile, prisotne tudi v teh celicah.

“Na našem oddelku že več kot 30 let redno izvajamo presaditve krvotvornih matičnih celic, pa še nikoli do zdaj nismo uporabili niti ene enote popkovnične krvi, shranjene v zasebni banki.”

Obeti samopostrežne trgovine rezervnih človeških delov

Zasebne banke popkovnične krvi že od njihovih začetkov jahajo na razburljivosti in obetih matičnih celic, o katerih večina javnosti ve le to, da se potencialno lahko razvijejo v katerokoli celico v človeškem telesu. Ta podatek buri domišljijo in ponuja obet futuristične prihodnosti.

“Že pred 30 leti sem kot novinec na področju hematologije poslušal o obetih zdravljenja s krvotvornimi matičnimi celicami, ki naj bi se bile sposobne razviti v katerokoli tkivo v organizmu,” nam je povedal dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo v ljubljanskem kliničnem centru.

“Govor je bilo o tem, da je le še vprašanje časa, kdaj bomo znali pozdraviti vse rakave bolezni, kdaj bomo znali popraviti ali celo nadomestiti poškodovane organe … Da bomo imeli na voljo samopostrežno trgovino človeških rezervnih delov. Do danes se na tem področju nismo premaknili praktično nikamor.”

Ko se na legitimne “fantazije” obesi denar

Slika svetle prihodnosti, v kateri ni več neozdravljivih bolezni in nepopravljivih poškodb, je postala komercialna priložnost. “Na potencialne obete matičnih celic, o katerih je bilo do neke mere legitimno sanjati in fantazirati, se je obesil denar, posledično pa je celotna zgodba dobila precej bolj “veličastne” okvirje, kot bi si v realnosti zaslužila,” je dejal dr. Zver.

“Shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi so oglaševali kot zavarovanje, da vam bodo rezervni deli za popravilo telesa vedno na voljo. A to se do danes ni uresničilo. Tudi indicev ni bilo, da bi bil preboj blizu.”

Zaenkrat še vedno velja, je poudaril Zver, da je zasebno shranjevanje popkovnične krvi smiselno edino, če je v družini bolnik z boleznijo, ki jo je mogoče zdraviti s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Za druge namene pa dokazanih koristi ni.”

Pa še v tem primeru so na voljo tudi alternativne rešitve.

Napredek v medicini je šel v drugo smer

Ponudniki zasebnega shranjevanja popkovnične krvi so svoje storitve ves čas utemeljevali z napovedjo napredka v medicini in znanosti, ki naj bi iz matičnih celic iz otrokove popkovnične krvi ustvaril neusahljiv vir zdravja in mladosti. Dejansko pa se je zgodilo ravno obratno. Napredek v medicini in znanosti je matične celice iz popkovnične krvi naredil manj pomembne.

“Zaradi razvoja na področju transplantacijske medicine krvotvornih matičnih celic iz popkovnične krvi v hematologiji skoraj več ne potrebujemo,” je pojasnil dr. Samo Zver. “Namesto tega lahko namreč uporabimo alternativne vire krvotvornih matičnih celic, saj je te matične celice tudi pri odraslem človeku mogoče najti praktično po vsem telesu.”

S postopkom “afereze” je denimo matične celice mogoče pridobiti iz krvi odraslega človeka, mogoče jih je tudi izolirati iz maščobnega tkiva. “Prednost teh postopkov je v tem, da lahko pridobimo bistveno več krvotvornih matičnih celic kot iz popkovnične krvi. Pri čemer je postopek presaditve matičnih celic iz popkovnične krvi enkrat dražji,” je še dejal Zver.

Shranjevanje celic iz popkovnične krvi danes “verjetno nesmiselno”

Dr. Zveru pritrjuje tudi njegov sodelavec dr. Matjaž Sever, vodja transplantacij krvotvornih matičnih celic na hematološkem oddelku. “V zadnjih letih so se presaditve krvotvornih matičnih celic iz popkovnične krvi skoraj povsem ustavile in zamirajo. Zanašati smo se namreč začeli na t. i. haploidentične presaditve.”

Za presaditev tako večinoma uporabijo krvotvorne celice otrok ali staršev bolnika, ki jih praviloma pridobijo iz krvi s postopkom afereze. Pri teh celicah je ujemanje z bolnikom sicer polovično, kar pa nadzorujejo z zaviranjem imunskega odziva v posebnem, novejšem postopku presaditve. Na ta način lahko najdejo primernega darovalca za kar 95 odstotkov bolnikov.

“V današnjem času je zaradi napredka v medicini shranjevanje krvotvornih matičnih celic iz popkovnične krvi verjetno nesmiselno,” je bil jasen dr. Sever. “Verjetnost, da jih boste kdaj uporabili, je res zanemarljiva.”

bstajajo boljši viri krvotvornih matičnih celic

“Verjetnost, da bo človek potreboval lastno shranjeno popkovnično kri za zdravljenje s presaditvijo krvotvornih matičnih celic v prvih 20 letih življenja, je izredno majhna in znaša 0,001 do 0,04 odstotka,” nam je povedal specialist transfuzijske medicine Marko Cukjati, predstojnik oddelka za terapevtske storitve na Zavodu za transfuzijsko medicino. “Tudi v primeru potrebe po takšnem zdravljenju pa je zelo verjetno, da bodo na voljo tudi drugi viri ustreznih matičnih celic, boljši od popkovnične krvi.”

Kot že rečeno, krvotvorne matične celice znamo po novem pridobiti tudi iz tkiv odraslih ljudi.

Za starostno upokojitev bo zadoščalo 40 let delovne dobe ob doseženi starosti 62 let. Postopno naj bi se zviševala odmerna stopnja, do 70 odstotkov. Na drugi strani pa naj bi se pokojnine usklajevale počasneje, in sicer bi postopno prišli do usklajevanja v razmerju 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin in 20 odstotkov rasti bruto plače. Osnova za izračun bi bilo 40 let z izločitvijo petih najmanj ugodnih. To so nekateri glavni poudarki prvega dela predlogov pokojninske reforme.

Pogajanja o pokojninskih reformi, ki so jih socialni partnerji z obravnavo izhodišč sprememb uradno začeli septembra lani, prehajajo v ključno fazo.

Delodajalska in delojemalska stran sta na mizo že dobili vladni predlog okvirnih členov v zvezi s pridobitvijo in odmero pravic pravic iz obveznega zavarovanja, ki se nanašajo na starostne meje, odmerni odstotek, referenčno obdobje in redno usklajevanje pokojnin. Predlogi, ki smo jih danes neuradno pridobili na Dnevniku, so podobni tistim, ki so jih na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavili že jeseni. Kakšne spremembe se torej obetajo?

Večina sprememb pokojninske zakonodaje bo postopnih, predlagano je sedemletno prehodno obdobje od leta 2028 do leta 2034, razen pri rednem usklajevanju pokojnin, ko bi se razmerje postopno spreminjalo do leta 2040.

Dvig upokojitvene starosti: 62 let, 40 let zavarovane dobe

Zavarovanec bi pravico do starostne pokojnine pridobil pri starosti 67 let (zdaj 65), če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Glede na postopnost uvajanja sprememb bi leta 2028 zavarovanec pridobil pravico do starostne pokojnine, ko bi dosegel 65 let in tri mesece, leta 2034 pa pri 66 letih in deveti mesecih.

Ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa bi pravico do starostne pokojnine zavarovanec pridobil pri 62 letih. V prehodnem obdobju bi bila pravila takšna: leta 2028 bi moral dopolniti 60 let in tri mesece, leta 2034 pa 61 let ter devet mesecev. Starostno mejo bi bilo mogoče med drugim znižati na račun otrok, služenja obveznega vojaškega roka ter vstopa v zavarovanje pred 20. letom starosti.

Slovenija ima trenutno eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti v državah OECD. Ta znaša 61 let in osem mesecev za ženske ter 62 let in devet mesecev za moške. Zviševanje meje je smiselno, ker mladi vse pozneje vstopajo na trg dela.

Pokojninska osnova: izločitev petih najmanj ugodnih let

Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove se bo postopno podaljšalo, s čimer bi dosegli več sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino pokojnine.

Trenutno velja, da se upošteva katerih koli zaporednih 24 let, ki so za zavarovanca najugodnejša. Ministrstvo predlaga, da bi se po novem pri dopolnjenih 40 letih in več zavarovanja izločilo pet, ne nujno zaporednih let, ki so najmanj ugodna za zavarovanca.

 

Odmerni odstotek: leta 2034 70 odstotkov

Za 15 let zavarovalne dobe bi odmerni odstotek znašal 30 odstotkov. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa bi se prištelo 1,6 odstotka. Odmerni odstotek bi se s sedanjih 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe tako postopoma do konca prehodnega obdobja zvišal na 70 odstotkov. V prvotnih izhodiščih je bil predlagan dvig na 65,5 odstotka, s čimer pa niso bili zadovoljni sindikati. Njihovo pričakovanje je bilo 70 odstotkov od osnove za odmero pokojnine.

Usklajevanje pokojnin: 20 rast plač, 80 inflacija

Pri usklajevanju pokojnin bi se v bodoče vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač, torej obratno kot doslej. Trenutno se usklajujejo v razmerju 60 odstotkov (rasti bruto plače) proti 40 odstotkov (rasti cen življenjskih potrebščin). Po novem bi se po zaključku prehodnega obdobja, leta 2040, uskladile za 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 80 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v enakem obdobju.

Takšnemu usklajevanju nasprotujejo v Zvezi društev upokojencev Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije. »Že danes prejema več kot 300 tisoč upokojenk in upokojencev nižjo pokojnino od 900 evrov, prag tveganja revščine pa je 903 evre. Koliko bi jih prejemalo nižje pokojnine od praga revščine šele, če bi pokojnine usklajevali še počasneje oziroma še slabše kot doslej? V resnici, gledano dolgoročno, počasnejše usklajevanje pokojnin ni niti v interesu bodočih upokojencev, ne glede na višji odmerni odstotek,« so zapisali v sindikatu.

Višje vdovske in družinske pokojnine

Vdovske pokojnine naj bi se dvignile s 70 na 80 odstotkov osnove za njeno odmero, saj ovdovele upokojenke in upokojenci sodijo med najranljivejšimi skupinami z najvišjo stopnjo tveganja revščine. V prehodnem obdobju, v letu 2026, bi se odmerila v višini 75 odstotkov od osnove. Bi se pa starostna meja za pridobitev vdovske pokojnine postopno zvišala na 60 let. Dvignile bi se tudi družinske pokojnine, in sicer za enega družinskega člana bi se odmerila v višini 80 odstotkov (zdaj 70), za dva v višini 90 (zdaj 80), za tri ali več pa v višini 100 odstotkov osnove. V prehodnem obdobju, leta 2026, bi se odmerile v višini 75, 85 oziroma 95 odstotkov.

V nadaljevanju bodo socialni partnerji obravnavali še dve zahtevni vprašanji, in sicer prispevne stopnje, kjer vlada predlaga postopno izenačitev prispevnih stopenj delojemalcev in delodajalcev, kar je že zmotilo delodajalce, in drugega stebra. Posebno poglavje bo prenova invalidskega zavarovanja.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je že večkrat podaril, da bo reforma, s katero zasledujejo cilj vzdržnosti in večje preglednosti sistema ter dostojnosti pokojnin, v letu 2025 zagotovo sprejeta, k čemur sicer Slovenijo priganjajo tudi zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost.

 

Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine mora biti ugotovljena ustrezna kategorija invalidnosti, poleg tega pa morate izpolnjevati še nekatere druge pogoje.

• Pokojnine 2025: spremembe, dodatki, nadomestila
• Kako dolžina pokojninske dobe vpliva na višino pokojnine?

Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja je obrazložen na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v poglavju: Kako se ugotavlja invalidnost?

Višina invalidske pokojnine je sicer odvisna od starosti, vzroka nastanka invalidnosti, od dopolnjene pokojninske dobe in plač oziroma osnov zavarovanja prosilca.

Invalidska pokojnina se prične izplačevati od prenehanja obveznega zavarovanja, če niste zavarovani, pa od dneva nastanka invalidnosti, če je bila zahteva za ugotovitev invalidnosti vložena v roku šestih mesecev po nastanku invalidnosti.

Prvo nakazilo pokojnine prejmete predvidoma v enem mesecu po prejemu odločbe.Z dnem upokojitve vas vključimo tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Kakšni so pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine?

Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine mora biti ugotovljena ustrezna kategorija invalidnosti, poleg tega pa mora kandidat izpolnjevati še nekatere druge pogoje.

Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, kandidat pridobi pravico do invalidske pokojnine, ne glede na to koliko pokojninske dobe ima dopolnjene.

Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, kandidat pridobi pravico do invalidske pokojnine, če ima ob njenem nastanku dopolnjeno pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. (to dobo imenujemo delovna leta in zajema časovno obdobje od zavarovančevega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti).

Kaj vpliva na višino invalidske pokojnine?

Pripadajoči znesek invalidske pokojnine je načeloma odvisen od več dejavnikov, in sicer: od višine pokojninske osnove, vzroka za nastanek invalidnosti, dopolnjene pokojninske dobe in starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

Kako se določi višina invalidske pokojnine?

Invalidska pokojnina se odmeri od osnove, izračunane na enak način kot za odmero starostne pokojnine.

Izjema od takšnega izračuna velja za zavarovanca, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se sicer upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine (krajšo od 24 let). Tem zavarovancem se pokojninska osnova izračuna na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v posameznem letu zavarovanja tudi za manj kot šest mesecev, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.

Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

Od najnižje pokojninske osnove se odmeri invalidska pokojnina tudi v primeru, če je invalidnost nastala med zavarovanjem za posebne primere, pokojninske osnove pa ni mogoče določiti na siceršnji način.

Kako se odmeri invalidska pokojnina?

Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, katerega višina je odvisna od: vzroka za nastanek invalidnosti, dopolnjene pokojninske dobe ter prištete dobe, če je zavarovanec do nje upravičen.

 

Preverili smo, kakšne spremembe v letošnjem letu čakajo upokojenke in upokojence ter tiste, ki bodo to šele postali. Povzemamo jih na podlagi napovedi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).

V državnem zboru je bil decembra 2024 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki v prehodnih določbah podaljšuje rok za vložitev zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine do 31. decembra 2026, prav tako pa za določeno skupino uživalcev pokojnine določa, da bo o njihovi upravičenosti do izplačila zagotovljene vdovske pokojnine odločil zavod po uradni dolžnosti.

Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine

Pogoji za upokojitev v letu 2025 ostajajo enaki, kot so bili v letu 2024. Enaki ostajajo tudi odmerni odstotki za odmero teh pokojnin, ki so se že v letu 2023 za oba spola izenačili.

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti. Nekatere od predpisanih starosti je mogoče znižati zaradi:

1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva,
2. služenja obveznega vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, in
3. vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža:

• ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in
• moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let starosti).

Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:

• dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirane dobe),
• osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižjo možno starostjo, predpisano za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero za 15 let zavarovalne dobe za ženske in za moške tudi v letu 2025 znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša 1 leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo poveča za 0,68 odstotka. Tako se pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmeri v višini 63,5 odstotka pokojninske osnove.

Tudi v letu 2025 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. 

---

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) tudi v letu 2025 dopolniti starost 60 let in 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ni mogoče znižati na nobeni podlagi.

---

Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine

Vdova oziroma vdovec praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca dopolnil(a) 58 let starosti.

Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene zaradi nezmožnosti za delo ali dolžnosti preživljanja otrok, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji/mu ta pravica preneha pred dopolnjeno starostjo 58 let, toda po dopolnjeni starosti 53 let, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

Uskladitev pokojnin v letu 2025

Uskladitev pokojnin v letu 2025 se bo, kot je to običajno, izvedla v skladu z določbo 105. in 106. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPIZ-2 se redna uskladitev pokojnin sicer izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Pokojnine se po prvem odstavku 106. člena ZPIZ-2 uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Podatek o povprečni mesečni bruto plači, izplačani za obdobje januar – december 2024, bo predvidoma objavljen sredi meseca februarja 2025, uskladitev pokojnin po določbi prvega odstavka 106. člena ZPIZ-2 pa se bo opravila pri izplačilu pokojnin za mesec februar 2025.

---

Letni dodatek v letu 2025

Izplačilo letnega dodatka za leto 2025 je urejeno v 67. členu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 (ZIPRS2526), ki je bil sprejet 28. novembra 2024.

V letu 2025 se bo letni dodatek večini uživalcev izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja za mesec junij, in sicer v naslednjih zneskih:

1. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 680,00 evra, v višini 465,00 evra;
2. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnine v znesku od 680,001 evra do 815,00 evra, v višini 325,00 evra;
3. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnine v znesku od 815,01 evra do 965,00 evra, v višini 265,00 evra;
4. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnine v znesku od 965,01 evra do 1.160,00 evra, v višini 215,00 evra;
5. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku nad 1.160,00 evra, pa v višini 155,00 evra;
6. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95, člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestila v znesku do 965,00 evra, v višini 265,00 evra;
7. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95, člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestila v znesku od 965,01 evra do 1.160,00 evra, v višini 215,00 evra;
8. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestila v znesku, višjem od 1.160,00 evra, v višini 155,00 evra.

V znesku pokojnine se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Uživalcem pokojnin, ki se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu in ki prejemajo skupni znesek pokojnine (ugotovljen tako, kot je navedeno v prejšnjem odstavku), v višini do 680,00 evra, se bo letni dodatek v znesku 465,00 evra izplačal v celoti, ne pa v sorazmernem delu, kot to sicer določa 96. člen ZPIZ-2.

Ostalim uživalcem, ki prejemajo pokojnino iz tujine, se bo višina letnega dodatka določila  glede na skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prejetih v mesecu izplačila letnega dodatka ter pokojnin, prejetih iz tujine v mesecu januarju, preračunanih v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za mesec januar 2025. Če uživalec prejema slovensko pokojnino v sorazmernem delu, se mu bo (s prej navedeno izjemo) tudi letni dodatek po 96. členu ZPIZ-2 obračunal in izplačal v sorazmernem delu.

Zavod bo uživalce, ki imajo na dan 1. januarja 2025 prebivališče v drugi državi, uživalce, ki imajo prebivališče v Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu ter uživalce s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo tudi pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, po uradni dolžnosti obvestil o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka in jim v izpolnitev posredoval tudi obrazec, ki se bo izpolnjen štel kot dokazilo o višini tuje pokojnine. Ti uživalci bodo lahko zavodu na tem obrazcu posredovali podatke o višini tuje pokojnine, izplačane v mesecu januarju 2025.

Če bo zavod od zgoraj navedenih uživalcev pokojnin prejel vrnjeno dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, najpozneje do 30. aprila 2025, jim bo letni dodatek izplačan do 30. septembra 2025. Če bo zavod dokazilo o višini tuje pokojnine prejel do 30. septembra 2025, bo letni dodatek izplačan do konca leta 2025. V primeru, da zavod vrnjenega dokazila o višini tuje pokojnine ne bo prejel do 30. septembra 2025, bo letni dodatek izplačan v višini 155,00 evra oziroma v pripadajočem sorazmernem delu tega zneska.

Živimo vse dlje, upokojitvene starosti so vse višje, pokojninske dobe vse daljše, pokojnine – kot razkriva razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino – vse nižje. Kruto dejstvo torej je: zaradi nizkih plač pogosto tudi 40 let dela ni dovolj za dostojno starost. Dobra polovica upokojencev danes živi s pokojninami, ki so pod pragom tveganja revščine. Več kot 40 odstotkov prejema manj kot 700 evrov, kar ne zadošča niti za pokritje minimalnih življenjskih stroškov. Kako pa bo v prihodnje? Na mizi je namreč nova pokojninska reforma. Bomo torej delali dlje? Šli v pokoj kasneje, a imeli zato višje pokojnine? Pa tudi: kako zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in povrniti zaupanje vanj, zlasti med mladimi?

“Moja pokojnina je približno polovica moje plače. Manjša je, kot sem pričakovala,” ob jutranji kavi na domačem vrtu pripoveduje 70-letna Olga Marguč. 11. leto je v pokoju, delala je slabih 38 let in pol, med drugim kot strokovna predavateljica na Oddelku za tekstil Naravoslovnotehniške fakultete. Zdaj dobi približno 900 evrov pokojnine.

Ruska stran meni, da je sodelovanje s Slovenijo na tej stopnji odnosov koristno za obe državi. Predvsem gre za razvoj pretovarjanja surovin.

Rusija je prepričana, da bosta širitev plinovodnega omrežja in vstop ruskih naftnih podjetij na slovenski domači trg privedla do dolgoročnih in donosnih odnosov. Ruska federacija namerava Sloveniji pomagati tudi pri vzpostavitvi zmogljivosti za pretovarjanje naftnih derivatov.

To pa še ni vse, saj želi ruska vlada posodobiti in rekonstruirati termoelektrarne v Sloveniji. Poleg tega bo sodelovanje na področju informacijske tehnologije koristilo vsem. Spomnimo, da je lanski trgovinski promet med državama znašal 982 milijonov ameriških dolarjev. Ta številka je za 40 odstotkov višja kot leta 2014.

Mediji: cena bencina v Sloveniji se je znižala za skoraj 7 %
Cena litra bencina z oktanskim številom 95 je določena pri 1,366 evra.
LJUBLJANA, 6. december. /TASS/. Cena bencina na bencinskih servisih ob avtocestah v Republiki Sloveniji se je od 6. decembra znižala za 6,7 %. O tem je v torek poročala Slovenska tiskovna agencija.

Cena litra bencina z oktanskim številom 95 zunaj avtocest je od torka določena pri 1,366 evra, cena litra dizelskega goriva pa pri 1,556 evra. V skladu s sklepom vlade se cene pogonskih goriv v državi zunaj avtocest določijo vsakih štirinajst dni, medtem ko ceno goriva na avtocestah določajo podjetja sama.

Agencija je 22. novembra poročala, da se je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest v Sloveniji znižala za 5,3 %. Zaradi tega je bila cena litra dizelskega goriva določena pri 1,623 evra, cena litra bencina pa pri 1,4 evra.

Nove raziskave kažejo, da so imele majhne mesojede živali, kot so lisice in divje mačke, pomembno vlogo v prehrani starodavnih prebivalcev Levanta, kar izpodbija prej razširjeno mnenje, da so bile le plen za krzno.

Arheologi so preučevali kosti, najdene na 10.000 let starem arheološkem najdišču Ahihud v Izraelu, in ugotovili, da je 12 % od 1244 kosti pripadalo lisicam, 16 % pa drugim malim mesojedcem. Analiza je pokazala, da je bilo več kot 52 % ureznin na lisičjih kosteh povezanih z rezanjem mesa, pri divjih mačkah pa 83 %.

Pages: 1 2

Kitajsko podjetje Beatbot je na sejmu CES predstavilo robotsko morsko želvo Amphibious RoboTurtle, ki se zgleduje po svoji naravni „kolegici“. Ta avtonomni robot je namenjen ekološkim raziskavam, spremljanju okolja in sodelovanju v izrednih razmerah.

Robot želva je opremljena s številnimi tehnologijami, vključno z opremo za vzorčenje vode, modulom GPS, ultrazvočnimi senzorji in kamerami z umetno inteligenco. Kamere robotu omogočajo, da analizira okoljske spremembe ter išče in sledi morskim živalim.

Pages: 1 2